Piranesi – predstavitev

Piranesi – predstavitev

Predstavitev

Pojem Srednja Evropa lahko razumemo kot kategorijo, ki navidezno nakljucno sesteva brezstevilne majhnosti. Priblizno enako raven ugotovimo pri pregledu arhitekturne publicistike tega obmocja – obstaja sicer precej arhitekturnih revij, vse pa se ukvarjajo bolj ali manj le s svojim vrtickom, brez odmevov in vzporednic v kulturnogeografskem prostoru, ki sega prek meja intimne identifikacije. Revija PIRANESI zato nastaja z namenom in usmeritvijo povezati in zabeleziti vse posebnosti v arhitekturni produkciji srednjeevropskega prostora; njena usmeritev je v bistvu mednarodna, vendar v tistih okvirih, ki kulturolosko-geografski pojem povezujejo v arhitekturno-mentalnoceloto.

Prevec spekulativno bi bilo trditi, da pretekle in polpretekle dobe arhitekturnega ustvarjanja niso razpenjale v sirse kulturne okvire. Vendar izgleda, da so arhitekturne revije omenjenih casov le redko dobrohotno belezile dogajanja, ki so na prvi pogled zgolj passe-partout arhitekture oziroma se z njo dejansko stikajo le na nekaksnem robu. Revija PIRANESI namenja pozornost vsem likovnim umetnostim, ki jih kakorkoli zadeva ta pojem in problematika prostora; seveda v omenjenih geografskih in kulturoloskih razseznostih Evrope.

Mednarodni kulturni seminar z uveljavljanim imenom Piranska srecanja arhitekture je iz zacetne mednarodnosti prerasel v osrednji arhitekturni dogodek srednjeevropskega prostora – tako kar se tice publike kot glede nastopajocih. Okrepljena promocijska dejavnost je bila v zadnjih dveh letih zaokrozena z nagrado Piranesi – prvo srednjeevropsko arhitekturno nagrado. Omenjene kategorije, zdruzene s povezavami Pirana in G. B. Piranesija, revijo tudi z naslovom umescajo v relacije srednjeevropskih arhitekturnih debat, ki so prepoznavne in uveljavljene.

Vsebinska zasnova revije Piranesi

Uvodnik osvetljuje dolocenotemo oziroma problem, ki je obsirneje razgrajen v glavnem vsebinskem delu revije, takoimenovanem tematskem bloku.

Tematski blok se navezuje na pomemben arhitekturni dogodek v prostoru Srednje Evrope; mednarodni arhitekturni seminarji (Piranska …

Teniška zveza Slovenije – Okrogla miza v Pomurju

Teniška zveza Slovenije – Okrogla miza v Pomurju

Predsednik TZS Andrej Polenec tudi na Dolenjskem in Primorskem

Nova Gorica

Po obisku v Pomurju je predsednik Teniške zveze Slovenije Andrej Polenec obiskal še dolenjsko in primorsko regijo. V torek 17.5.2005 se je v Šport hotelu na Otočcu najprej sestal s predstavniki klubov, lokalnih oblasti, medijev in podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo športnih artiklov, v širši dolenjski regiji (Krško, Brežice, Novo mesto, Kočevje, Metlika, Črnomelj, Trebnje, itd.) in odziv je bil odličen, saj je na okrogli mizi sodelovalo kar 22 ljudi. Predstavnik gostitelja okrogle mize Viktor Turk je v uvodnem govoru nanizal nekaj problemov, ki so bolj ali manj značilni tudi za ostale klube (problem finančnih sredstev, ki ne ustrezajo ustroju in delu kluba). Še najbolj specifičen je položaj v Beli krajini, kjer je tekmovalni utrip praktično zamrl in ena od prioritetnih nalog TZS je oživeti delo teniških šol in organizirati primerno obliko tekmovanja za mlade (dolenjski satelit za najmlajše).

Okrogle mize severno primorske regije se je udeležilo nekoliko manj ljudi in to v glavnem starši tekmovalcev novogoriškega kluba. Predstavnikov vodstva najmočnejšega kluba v tej regiji, to je TK Gorica, ni bilo. Ugotovljeno je bilo, da je število igrišč v tej regiji zadovoljivo, da pa klubi nimajo interesa (razen TK Gorica in TK Tolmin) organizirati celoletno teniško šolo. V TK Gorica je večji problem omejeno število igrišč, namenjenih teniški šoli oz. tekmovalcem, kot pa število otrok, ki želijo igrati tenis. Starši so bili mnenja, da bi klub moral zagotoviti večje število ur oziroma igrišč za nemoteno delo (treninge).

Predsednik TZS se s predstavniki klubov pogovarja o problemih v njihovih regijah

Predsednik TZS Andrej Polenec se je skupaj s predsednikom …